Wednesday, July 05, 2006

V temi, ob robu ulice

Še ena Estellésova poezija:






















Stvari (Coses)

Ko sem v družbi zamišljen in molčeč.
Ausiàs March

V temi so ob robu ulice stale ženske.
Govorile so prostaške stvari, ljubeznivo prostaške,
dobrohotno prostaške, bi lahko rekli.
In kadile so. Spominjam se, da so v temi kadile.
Ulica Ribot je imela nek starinski ugled.
Nikoli je nisi videl. Nikoli je ne boš videl.
Prijatelj te je pripeljal. Svetile so sumljive luči.
Izognila sta se jim. Z razprtimi nogami
so si ženske pahljale dimlje s krili.
Povedali so mi, da so med vojno vojaki čakali v vrstah.
So po vojni med temi ženskami
izvedli čistko? Ne vem. Niso mi povedali.
Tako kot morje vrača utopljence, tako je
vojna vrnila mraku tista obilna telesa.
Če se ne motim, si v tistih časih bral
– in si mogoče znal odlomke na pamet–
Rilkejeve poezije. Od Aleixandra si prevzel
slast do svetlobe – čistost ali čednost,
ali nečistost, ki bi jo čednost mogla
odrešiti, in preveč govoriš, joj, da se ne izgubiš v globinah!
Šla sta naokoli. Na vogalu ulice, ki se ji reče
Guillem de Castro, si bruhal, nesrečnik.
V kavarni »El Siglo« si si naročil kavo brez sladkorja.

4 comments:

neznanka said...

Zdi se mi fantastično kar počneš. Da nam s svojim znanjem približuješ tuje poete. Sicer sem za Estellésa sedaj prvič slišala in ne vem, če imamo kakšen njegov prevod. Če nimamo je lepo, da ti skrbiš za to.
Upam, da sodeluješ tudi s kakšno založniško hišo in ne samo z Revijo 2000.
Slovenija je majhna in mnogo je del, ki na žalost še niso bila prevedena v naš jezik.
Me pa zanima še nekaj (malo druga tema) in sicer, če poznaš mogoče kakšnega dobrega španskega ali katalonskega šansonjeja/-ko? Če ne, mi še vedno ostane google :).

luka said...

Najbolj znan je Manuel Serrat, ki poje tako v španščini kot v katalonščini. Pa recimo María del Mar Bonet, ki poje skoraj izključno v katalonščini.

Teja said...

Ker tudi sama rada prisluhnem predvsem zanimivim šansonom (beri: Jure Ivanušič), sem si iz mule potegnila tole dvoje kar si ti predlagal neznanki. In čeprav na (veliko) žalost ne razumem o čem pojeta moram priznati, da me je Joan Manuel Serrat popolnoma očaral.

gesta said...

Osebno mi je še bolj všeč Lluis Llach. Nekatera njegova besedila so za moj okus precej boljša od Serratovih.
Priporočam naslednje pesmi: Viatge a Itaca; Maremar; Laura, Campanades a morts!!!!; Abril 74; Pais petit; Cant de l'enyor; el bandoler...

Drugi odličen katalonski (valencijski) kantavtor je Raimon.
Iz mlajše generacije pa priporočam tudi valencijskega Feliua Venturo.

gestantelproces@hotmail.com