Stihi iz izgnanstva

Joan Oliver (1899-1986), bolj znan pod psevdonimom Pere Quart, je bil eden najpomembnejših katalonskih pesnikov 20. stoletja. Njegova najbolj znana poezija je nedvomno Corrandes d'exili ali po naše Stihi iz izgnanstva. Spesnil jo je leta 1939, kmalu po tem, ko je po porazu republikanskih sil skupaj s sto tisoči drugih beguncev prebežal čez Pireneje v Francijo. Pesem je doživela mnogo uglasbitev. Ne poznam besedila, ki bi bolj silno izražal občutek poraza.

Noč je, polna luna.
Počasi, brez besede
zahajava za obzorjem.
Tako kot mesec je
tudi najina bolest gorela.

Ljubljena me spremlja,
temna koža, težko ozračje
(kot mati Božja,
ki so jo našli v gorovju).

Da bi nam oprostila vojno,
ki nas je pohabila, nas okrvavila.
Preden prestopim mejo,
se sklonim, poljubim zemljo,
pobožam jo z ramenom.

V Kataloniji sem pustil
tistega dne, ko sem odšel,
pol zaspanega življenja;
drugi del je šel z menoj,
da bi ne ostal brez življenja.

Danes na francoski zemlji,
jutri že kje dlje morda,
ne bom umrl od hrepenenja,
od hrepenenja bom živel.

V moji domovini, v Vallèsu,
so trije grički že gorovje,
štirje bori širen gozd,
pet ograd že pol dežele,
»Nič ni takega kot Vallès.«

Borovci obkrožajo zaliv,
samotar na vrhu vzpetine
in na plaži pokrivalo,
ki plapola v vetru.

Uničeno upanje,
neskončna žalost
in tako majhna domovina,
da jo sanjam vso naenkrat.

Una nit de lluna plena
Tramuntàrem la carena,
lentament, sense dir re...
Si la lluna feia el ple
també el féu la nostra pena.

L'estimada m'acompanya
de pell bruna, l'aire greu

(com una mare de Déu

que han trobar a la montanya.)

Perquè ens perdoni la guerra,

que l'ensagna, que l'esguerra.

Abans de passar la ratlla,

m'ajec i beso la terra,

l'acarono amb l'espatlla.

A Catalunya deixí
el dia de ma partida
mitja vida condormida;
l'altra meitat vingué amb mi
per no deixar-me sens vida.

Avui en terres de França
i demà més lluny potser,
no em moriré d'enyorança
ans d'enyorança viuré.

En ma terra del Vallès
tres turons fan una serra,
quatre pins un bosc espès,
cinc quarteres massa terra.
"Com el Vallès no hi ha res."

Una esperança desfeta,
una recança infinita.
I una pàtria tan petita
que la somnio completa.